STROGO ZAUPNO – 12. nedelja med letom, pridiga, krst
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 9,18-24)
Ko je Jezus nekoč na samem molil, so bili z njim učenci; in vprašal jih je: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovóril: »Božji Maziljenec.« Strogo jim je prepovedal, da bi o tem komu pripovedovali. Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo vstal.« Vsem pa je rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgúbil; kdor pa izgubí svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.«
PRIDIGA:
/ Lk 9, 18-24 /
V Cezareji Filipovi se je zgodil zelo pomenljiv dogodek. Mesto je blizu izvirov reke Jordana. Sezidal ga je Herod Filip v čast cesarju Avgustu. Jezus je tam doživel prelomnico svojega življenjskega poslanstva. Na dogodek se je pripravil z molitvijo na samem. Po molitvi je ljudi vprašal, za koga ga imajo? Rekli so, da je prerok. Ob obuditvi Lazarja so govorili: »Velik prerok je vstal med nami« (Lk 7,16). Obrnil se je tudi k učencem in vprašal, kaj oni mislijo o njem. Vsi apostoli so sprejeli Petrovo mnenje, da je Jezus Mesija. »Ti si tisti, ki so ga napovedovali in mu pripravljali pot preroki.« Petrovo izjavo je Jezus potrdil. To je bilo Božje razodetje. Jezus je Petru razložil, da je po milosti prišel do tega spoznanja. Človek pride do vere le po milosti. Vera je Boži dar.
Oznanilo je bilo še zaupno za Jezusove učence. Ukaže jim molk in jim napove bližnjo smrt. Šele po vstajenju so smeli javno razlagati, da je Jezus Mesija. Takoj za tem je napovedal bližnjo smrt. Jezusa so zavrgli člani Velikega zbora, ki je štel 71 članov in je bil na čelu judovskega naroda. Napovedi o trpljenju, smrti in vstajenju poudarjajo Božji načrti in Kristusovo pokorščino v teh dogodkih. Torej ne gre za neizbežno usodo ali za nepredviden dogodek.
Dogodek je ločnica v Jezusovem življenju. Obrat je zelo pomemben, zato ga je Luka postavil v okvir Jezusove molitve na samem. Ko je Jezus postavil vprašanje svoje identitete, je izkoristil priložnost, da odkrije tisto, kar je središčno v njegovem poslanstvu. Na predstave ljudi se ne more nasloniti. Petrova izjava je zadela v polno. Toda tudi njegova predstava je bila še zelo starozavezna, zato jim je prepovedal govoriti o tem. Takoj za tem globlje obrazloži svojo nalogo Mesija – mora biti zavržen, mora umreti in vstati od mrtvih. Tudi učence povabi k temu poslanstvu: »Vsak dan vzeti križ in ga nositi za Jezusom.« Vendar tudi ne s pomočjo kakšne dobičkanosne zvijače, temveč prek brezpogojne izgube: »Kdor svoje življenje izgubi zaradi mene, ga bo našel.«
Tone Kompare, župnik
