SVETA DRUŽINA – pridiga
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,41-52)
Jezusovi starši so vsako leto za velikonočne praznike hodili v Jeruzalem. Ko je bil star dvanajst let, so šli na pot po praznični navadi. In ko so se po končanih prazničnih dneh vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegovi starši to opazili. Mislili so, da je pri popotni druščini, in so prehodili pot enega dne. Nato so ga začeli iskati med sorodniki in znanci. Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako stóril? Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel. Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, ohranila v svojem srcu. Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.
PRIDIGA:
1. Kaj pomeni nepismenost v ljubezni? Nekateri menijo, da je telesna privlačnost in ujemanje v spolnosti dovolj za uspeh v zakonu. Vse drugo je prepuščeno naključju ali pa pričakujejo, da bo vse drugo prišlo samo od sebe. Pogosto se privlačnost povezuje s plitvostjo, zunanjo narejenostjo, površnostjo, prevaro, s trenutki, ki kradejo čas poglobljenemu medsebojnemu spoznavanju, molku, pogledom, čustvom…Italijani v vsakdanji govorici pravijo, da je taka ljubezen zlepljena s pljunkom, zgolj navidezno in brez prave trdnosti. Nazareška družina je močan klic k tistim duhovnim vrednotam, ki jih danes med pari pogosto primanjkuje, a so nujno potrebni za oblikovanje zakona: medsebojno dobro poznavanje, spoštovanje, sposobnost iti iz samega sebe, gojiti skupne ideale in načrte, molk in molitev.
2. Tvoj oče in jaz. Zanemarljiva podrobnost? Ne, zelo poučna. Tvoj oče in jaz, ne jaz in tvoj oče. Marija misli na moževo tesnobo. Njegovo tesnobo postavlja pred svojo. Poročiti se, pomeni preiti iz prve osebe ednine »jaz« k prvi osebi dvojine »midva«. Če se ta zamenjava nove identitete ne zgodi, bo zveza ostala površna in majava. Zakon je jaz in ti, ki postane »midva«, eno bitje. Včasih srečamo može in žene, za katere ne vemo, če so poročeni. Pogosto sem razočaran. O osebnem življenju lahko govorijo pol ure, pa človek ne ve, ali so poročeni ali ne. Vedno ponavljajo »jaz, jaz, jaz«; nikoli mož in jaz, žena in jaz. To so še vedno posamezniki, ki še niso postali zakonci.
3. Zakonski jarem. Freska v samostanu v Subiacu predstavlja Kristusa in Cerkev, ki jo pooseblja Marija. Ženin (Jezus) objema nevesto okrog vratu, nevesta pa naslanja glavo na njegovo ramo, z drugo roko pa ženin nežno podpira nevestino roko. Tak jarem je prijeten in breme je lahko. Moški potrebuje zaupanje žene, žena pa moževo moč, da je lahko zaupljiva. Obe lastnosti sta potrebni. Bog je obema najvišja moč in najgloblja nežnost. Ko to odkrijemo, smo naredili velik korak za človeštvo.
Tone Kompare, župnik