SVETA TROJICA
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 16,12-15)
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Še veliko vam imam povedati, a zdaj tega ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govóril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. Poveličal me bo, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.«
PRIDIGA:
/ Preg 8,22-31 /
Knjiga Pregovorov je vrh svetopisemskih knjig. V njej je zbrano vse, kar so učili modrijani: nasveti za pravilno ravnanje v življenju in pravila, kako naj človek doseže srečo in uspeh. To predpostavlja povezanost človekovega ravnanja z njegovim življenjem.
Kaj je notranja Božja resnica? Resnica je, da se Bog kot praizvir in Oče, vedno in popolnoma podarja svoji Besedi ali podobi, ki je rojena, kar je dejanje najbolj izvirne ljubezni, ki ji odgovarja lahko le popolna ljubezen. Bolj ko je ljubezen brezpogojna, bolj je rodovitna: večni odnos jaz-ti, ki je porojen iz večnega srečanja Očeta in Sina (kakor otrok iz srečanja staršev). V Bogu ljubeče se osebe morejo biti le ena v drugi. Vsem stvarem je vtisnjena sled večne podaritve in rodovitnosti. Kristus in Sveti Duh sta za stvarstvo razkritje najvišjega smisla.
/ Rim 5,1-5 /
Ko je enkrat opravičen, je kristjan spravljen z Bogom in doživlja tak mir, da ga nobena težava ne more vznemiriti. Ta mir je upanje, ki ne more razočarati in zaupanje v odrešenje.
MIR je prvi sad opravičenja. Na drugem mestu je UPANJE. Sledijo BRIDKOSTI, ki Za kristjana je bridkost že prišla in eshatološka doba je tukaj. Kristjanovo upanje temelji na Božji milosti, ki se kaže prav v človeški slabosti: »Kajti močan sem tedaj, ko sem slaboten« (2 Kor 12,9-10). Sad bridkosti je potrpljenje. Pomeni vztrajanje v neugodnih okoliščinah, v pričakovanju pomoči, ki pride samo od Boga. Ta krepost je sorodna kreposti upanja. Upanje kristjana ne osramoti, ker gre za Božjo ljubezen do nas. Duh nas usposablja, da postopoma prehajamo v večno krožeči tok božje ljubezni.
/ Jn 16,12-15 /
Odlomek je iz Jezusovega govora pri zadnji večerji. Tolažnik je učitelj apostolov v Jezusovih rečeh. Učenci bodo šele po Jezusovi smrti in vstajenju v polnosti dojeli, kaj se je zgodilo in kaj je Jezus govoril med javnim delovanjem. Tolažnikovo vodstvo po poti k resnici vključuje veliko več kot umsko razumevanje tega, kar je Jezus povedal. Gre za uskladitev celotnega človekovega življenja z Jezusovim naukom. Kakor se Kristus brez prestanka sklicuje na Očeta, ki ga je poslal, tako se Sveti Duh vrača k Sinu. Sveti Duh tudi poveličuje Očeta in ga svetu razodeva. Jezus poveličuje Očeta tako, da ga razodeva ljudem. Tolažnik poveličuje Kristusa tako, da ga razodeva ljudem. Oče je tisti, ki pošilja Tolažnika, kakor je Oče tisti, ki je poslal Sina na svet. V razodevanju tega, kar pripada Kristusu, Tolažnik pravzaprav razodeva Očeta ljudem.
Tone Kompare, župnik
