Sveti Jožef, varuh odrešenika
/ Rafael Arias Villalta /
V Lukovem evangeliju se Jožef pojavi kot varuh Jezusa in Device Marije. Rečemo lahko, da se pojavi kot Odrešenikov zaščitnik. Jožef je prikazan kot vsakodnevna, diskretna in skrita prisotnost, ki vzdržuje Jezusa in Marijo.
Jožef je torej Odrešenikov varuh in s tem sodelavec v zgodovini odrešenja. Navajeni smo, da Jezusa Kristusa imenujemo Odrešenik, vendar česa nas odrešuje? Ali čemu je namenjen?
Nekateri bi rekli, da je sporočilo Jezusa Kristusa pomagalo barbarom, da so prenehali biti barbari. Res je, to se je zgodilo v Evropi, čeprav se je krščanstvo rodilo v Galileji in nikoli ni bilo omejeno na evropsko kulturo. Drugi bi rekli, da je služil za izobraževanje milijonov otrok, za oskrbo milijonov revnih. Cerkev Jezusa Kristusa nudi duhovno in materialno pomoč milijonom zapuščenih ljudi po vsem svetu. Nekateri, kot Voltaire, so dodali, da je Jezus Kristus nepogrešljiv za izobraževanje revnejših in neizobraženih. Voltaire je tudi dejal, da bi raje videl, če bi bili njegovi služabniki prakticirajoči kristjani, saj bi tako več delali in manj kradli. Iz istega razloga so premožne gospe iskale krščanske služkinje, saj so jim bolj zaupale: v hišo ne moreš spustiti kogar koli.
Toda ti premisleki o učinkih krščanstva ne odgovorijo na glavno vprašanje: zakaj je Kristus Odrešenik? Če pregledamo krščansko sporočilo, najdemo tri odgovore:
Reši nas pred grehom, pred smrtjo in pred brezsmiselnim življenjem.
To, da nas rešuje pred grehom, pomeni, da nas rešuje pred moralnimi bankroti človeškega življenja. Morda se ne zavedamo, da jih imamo, vendar jih imamo. Jezusovo trpljenje in smrt sta imela predvsem ta namen: osvoboditi ljudi greha. Sveti Janez v evangeliju pravi, da je Jezus takoj po vstajenju učencem izročil Svetega Duha, skupaj z močjo odpuščanja grehov. Za posredovanje tega odpuščanja ima Cerkev na voljo zakramenta krsta in spovedi. Ti zakramenti popolnoma odpustijo greh: človeška krivda je izničena.
Jasno je, da nas rešuje pred smrtjo; vsi vemo, da smo prej ali slej obsojeni na smrt. Za kristjane pa je smrt vrata, nujen korak k združitvi z Bogom in nazadnje k vstajenju. Zato lahko rečemo, da nas je Kristus osvobodil strahu pred smrtjo, ker je spremenil pomen smrti. Zato se kristjanom ni treba bati težav v življenju ali biti zaskrbljeni zaradi njih, izgube ljubljenih oseb, izgube materialnih dobrin, skrbi glede prihodnosti ali česar koli drugega, saj je vse to odpravljeno z zmago Kristusa, ki je premagal vse stiske in odprl nov svet, v katerem bodo izpolnjena vsa naša pričakovanja in vse naše želje po sreči.
Da nas rešuje pred nesmiselnim življenjem, spoznamo šele, ko sčasoma odkrijemo, kaj je življenje in kaj je krščanstvo. Odkrivamo, da je Bog prišel iz svoje skrivnosti, da se je razodel. To razodetje, vsebovano v Svetem pismu, vidi človeka kot predmet Božje ljubezni, ustvarjenega iz ljubezni, da bi bil Božji otrok v Jezusu Kristusu.Po krščanskem nauku smo namenjeni ljubezni in komunikaciji z Bogom in drugimi bitji.
Vse to osvetljuje razsežnosti našega obstoja: družino, družbo, kulturo, delo, tragedije življenja. Tisti, ki sprejmejo razodetje, so osvobojeni temeljne nevednosti, razumejo pravi pomen svojega življenja in imajo ključ, ki jim omogoča živeti v harmoniji.
Sveti Jožef je pri vsem tem odigral svojo vlogo.