Sveti krst
/ Tanja Varl Turk /
Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo. Je temelj celotnega krščanskega življenja. S krstom nam je izbrisan izvirni greh, postanemo Božji otroci in del Cerkve. Jezus je svojim učencem naročil: „Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.“ (Mt 28,19)
Krst je otroku prvi blagoslov, je hvalnica Bogu in prošnja za Božjo po[1]moč, naklonjenost in varstvo. Je naša tiha želja in prošnja Bogu, da naš otrok (p)ostane dober, srečen in pravičen. Vera in duhovna rast sta v modernem svetu, zaznamovanem s pretirano naglico in potrošništvom, dar. Sta opomin, da je življenje čudež, ki nam ga je Bog naklonil – ne zato, da ga pasivno podvržemo kolesju modernega sveta, temveč da ga sami krojimo po božji podobi. Vera je božji dar in življenje je naša odgovornost.
Z možem sva oba otroka krstila že v prvih mesecih njunega življenja. Odločitvi za sveti krst najinih otrok je botrovala predvsem želja, da bi usmeritev na pot duhovnega življenja in vere v Boga približala najina otroka temeljnim vrednotam, ki v današnjem svetu niso več samoumevne: dobrota, poštenost, ljubeznivost, skromnost, poslušnost, strpnost. Vera nas približa notranjemu miru, sreči in lažji spravi s samim seboj ob težkih preizkušnjah na življenjski poti. Krst je prva popotnica v življenje, ki jo lahko damo otroku – ob zavedanju, da je do vere potrebno biti dosleden – vsakodnevnemu tempu navkljub je potrebno najti način, kako jo obdržati živo v svojem srcu in v svoji družini.
V preteklih pogovorih, ki sva jih imela z gospodom župnikom, sem izvedela, da se vse manj mladih staršev odloča za svete zakramente in vključevanje otrok v veroučne skupine in kasnejše tovrstne dejavnosti. Morda je razlog prenatrpan tedenski urnik staršev: dolge službe, številne popoldanske aktivnosti; ura s prehitrimi kazalci, ki pesti modernega človeka.
Se še znamo ustaviti? Se zazreti v svoje bistvo in se v duhu povezati s Njim, ki nas je ustvaril in nam sploh podaril to življenje? Morda bi potem znali tempo življenja vsaj malo upočasniti in naše življenje resnično živeti, kot ga želimo sami in ne svet okoli nas. Življenje je dar, sveti krst pa pravzaprav neke vrste potni list. Brez njega je zelo težko zaživeti duhovno bogato življenje in praktično nemogoče osvajati druge, za kristjana pomembne mejnike. Po drugi strani pa sveti krst kot prvi izmed zakramentov odpre vse poti v širni svet vere, ki slehernega človeka vedno znova bogati in osmisli njegovo življenje, če le potni list vzame čim večkrat v roke.
Za svojega otroka ne moremo vedeti, kakšno bo njegovo duhovno življenje. Poleg zgleda in lastne vere so sveti zakramenti najmanj, kar mu kot starši kristjani lahko ponudimo.
