SVETI VEČER – polnočnica s programom_audio
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,1-14)
Tiste dni je izšlo povelje cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To je bilo prvo popisovanje, in sicer v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galilìje, iz mesta Názareta, v Judêjo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Bêtlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, v plenice povito in položeno v jasli.« In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«
PRIDIGA:
Morda ste ob prihodu k polnočnici na zvonikih opazili napis: »Človek, zaradi tebe prihajam.«
Kdo je ta, ki prihaja za vsakega človeka? Zakaj prihaja? Zakaj je prišel? Zakaj bo prišel? Njegovo prihajanje je odločilno ne le za kristjana, pač pa za vsakega zemljana vseh časov. Njegovo ime imamo zapisano v vsaki celici našega telesa. V jedru človeškega DNK je molekularni biolog Yishayahu Rubinstein deset let raziskoval osnovno genetično snov in odkril zapis: jhwh (Jahve), ki pomeni hajah, havah, jihijeh – on, ki je bil, ki je in ki bo prišel. Bog je kakor vsak umetnik pod svojo sliko zapisal svoj avtogram v vsako človeško celico. To je razlog, zakaj globalisti želijo spremeniti človeški DNK.
Človek, zaradi tebe prihajam. Od kod prihaja? Prihaja iz skrivnosti Boga, iz skrivnosti večnosti. Zato prihaja, ker Oče želi: »Da bi vsi prišli do spoznanja resnice.« Želi, da bi se vsi rešili. Kristjani temu pravimo, da bi se vsi zveličali. Prihajal je že pred svojim rojstvom. Kdor je živel po svojem spoznanju in po vesti, ga je sprejel. Zanj je bil dobrodošel. Kako bo z drugimi, bo povedal, ko bo prišel ob koncu sveta.
Pri svojem prihodu v Betlehem kot dojenček, je imel kakor kasneje veliko težav. Zanj ni bilo prostora. Za ljudi je bilo udobje pomembnejše. Posli in zaslužek mikavnejši. On je pa rekel: »Kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal.« Kdo ga je sprejel? Pastirji. Preprosti in mali ljudje. Da, če človek ni majhen, ga ne more sprejeti. Veliki majhnih ne sprejemajo. Bog je bil premajhen, da bi ga veliki sprejeli. To se dogaja skozi vso zgodovino človeštva.
Kdo je ta, ki prihaja, ki je prišel in ki bo zopet prišel? To je tisti, o katerem je Oče rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel.« Oče mu je dal podporo. Oče ga je utrdil v identiteti. Oče je tisti, ki otroka zaznamuje za vse življenje in mu potrdi njegovo poslanstvo na zemlji. Zato se je z njim pogovarjal, z njim se je posvetoval vedno, ko je bil pred pomembnejšimi odločitvami. »Ne moja, pač pa Tvoja volja naj se zgodi.« Taje tisti, ki je rekel: Kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal.«
Ta je Sin tistega, ki se je podpisal v vsako celico slehernega človeka. Vsak človek nosi Njegove podpise. Vsak človek je Božja last. Vsak človek se bo vrnil k Očetu. Kdaj? Takrat, ko bo Oče ocenil, da je dal človeku dovolj priložnosti, da Njegovega Sina sprejme. Božič je priložnost za to, vsak trenutek se to lahko zgodi, le majhen je treba postati.
To je bil ta, ki je na vprašanje »Si ti Božji Sin, rekel: »Sem.« Bil je človek, a je bil Božji Sin. Božji Sin je bil izročen v varstvo človeku. Zaupan je bil Jožefu. Jožef je imel to milost, ker je bil majhen. Jožef mu je s svojim zgledom življenja podaril vse tiste zglede, ki so mu pomagale k odločitvi, da izbere poklic tesarja. Jožef ga je uvedel v nazareško družbo. Jožef ga je naučil delati. Jožef mu je dal človeško milino in toplino. Jožef ga je usposobil, da je postal moški. Jožef mu je pomagal, da je lahko zapustil Nazaret in postal misijonar za tri leta, da je vsemu človeštvu povedal, da nas ima Oče rad in da želi, da bi se vsi vrnili k Njemu. Ob odhodu k Očetu je obljubil: »Jaz sem z vami do konca sveta. Ničesar se ne bojte!«
Ta dojenček, ki ga gledamo v jaslicah bi rad, da ga vsak človek sprejme v svoje srce, v svoje življenje. Zato sporoča: »Človek, zaradi tebe prihajam.« Ta skriti Bog v človeku se nam je približal, da bi se mi približali Bogu. Postal je človek, da bi mi postali božji otroci in da bi postali sestre in bratje. »V Njem je slutnja onega, kar je tam, na drugi strani«, kakor pravi Ivan Cankar. »Človek, zaradi tebe prihajam, človek, zaradi tebe bom ponovno prišel.«
Tone Kompare, župnik
