Utrip energije ob izdelavi lastnih adventnih venčkov
/ Ana P. Rudolf /
Obkrožale so nas meglice in hladen zimski zrak, a to ni vplivalo na radost in občutek veselja ter navdiha ob srečanju strašev in otrok, ki obiskujejo veruk v cerkvi Trnovo.
Ganjivo srečanje, kaže njihovo vez, saj je druženje skrbno načrtovano. Za izdelavo venčkov se je moralo narediti okroglo osnovno obliko iz upogljvega vejevja, ki konkretno oblikuje venček, za kar je poskrbel oče gospe Tatjane Confidenti. Vnaprej je bilo predvideno zbiranje drobnih vejic jelke, ciprese, smreke in tise , ki so razraščeni v manjše in večje veje, ter listavcev, vedoč, da bodo ustvarjali majhni spretni otroški prsti in nekoliko okorne roke odraslih, ki so na čvrsto osnovo z žico povezovali in nanašali dišeče zimzelene rastline. Na nekaterih so bile rdeče jagode, storžki pa so se sami ponujali.
V ozračju je bilo čutiti ubranost in mirnost, saj vsi sodelovali in nihče ni pogledoval na uro ali telefon. Ko pa si se ozrl okoli sebe, si na dvorišču v neposredni bližini občutil duhovni utrip župnika Toneta Kompareta, ki je dogodek osvetlil in s svojo prisotnostjo prinesel trenutke sreče, radosti in miru. S posmezniki se je pogovarjal in na skrbno urejene, negovane, lepe obraze pričaral radost in nežne nasmehe.
Za prijetno vzdušje in okolje so poskrbeli starši, ki so ustvarjalnemu delu dodali užitek ob lepo pripravljani mizi s sladkimi dobrotami. Ob toplemu čaju je pozornost pritegnila deklica, ki obiskuje tretji razred osnovne šole. Z mamico sta izdelali čudovit venček, katerega krasijo nežne rožnate barve hortenzije. Človek se ob tem potopi v nebeške barve, ki jih ponuja narava in pomisli na povezanost župljanov Trnovega v harmonijo časa za dolgo. To je sveti kraj. To je kraj, shajališče z negovanimi stavbami in vrtom , ki človeka ponese v čas in prostor, kjer sta se sprehajala, razmišljala in ustvarjala pisatelj Fran Saleški Finžgar in arhitekt Jože Plečnik ter mnogi drugi slikarji, pisatelji, glasbeniki, znanstveniki, pesniki, urarji, fotografi…človek v takem okolju prične sanjariti in ustvarjati.
Veliko, božje darilo župljanom je, da živijo resnično življenje v okolju, ki je in bo večno povezano z omenjenimi plemenitimi osebami, meščani, kateri so s svojim delom pogumno izstopali in so sedaj navdih njim. Oh, kako sanjsko je, da je življenjski slog prebivalcev pristno povezan s središčem Trnovega, ki učinkuje tako toplo in sočutno. Vsak med mnjimi prispeva svoj delež. Tako je prav. Ker župljani verjamejo, skrbno ohranjajo in v resnično življenje, z božjo pomoćjo, prenašajo običaje in navade mladim rodovom. Prav njihovo delo je hvale vredno in ga je potrebno oznaniti.
Ustvarjalnemu delu, ki je plod lastne domišljije, so po božansko lepo, s srčnostjo narejenih venčkih, presenetljivo navdušeni župljani odšli in odnesli v svoje domove svoj venček. Njihovo delo je in bo darilo vsem pogledom, ob poslušanju božične glasbe in morda izdelavi okraskov.
Naj bo molitev vsakdan življenja, saj s svojim delom Bogu vračamo darilo.
