Večer za vaju ali za naju
/ Staša Juršič /
Na Večeru za vaju sva bila prvič leta 2011. Tega mi ni težko priklicati v spomin, saj se dogajanja živo spomnim. Bil je Misijon v Trnovem! Jaz sem bila visoko noseča s prvim otrokom, sveže poročena, uspešno sem jadrala proti koncu študija, bila sva zelo aktivna v župniji … Še zdaj, ko se spomnim tega obdobja, v meni zakraljuje občutek svobode, sreče, predanosti in veselega pričakovanja. Eden izmed dogodkov, ki sva se ga udeležila, je bil ples za pare. Jaz sem se simbolično poslavljala od »naju«, tega, kar sva zdaj, še brez otrok. Čutila sem, da sva pred prelomnico, da nikoli več ne bo enako, ko prejmeva prvi mali čudež.
Res je bilo tako. Po rojstvu Kristjana, je vse malo zrastlo: sreča, veselje, pa tudi skrbi in odgovornosti. Naslednjih 12 let sva na Večeru za vaju manjkala le dvakrat, kljub temu, da sva bila obdarjena s še dvema malima čudežema, Martinom in Evo. Kljub vedno večji družinici, je Večer za naju pomenil odmev tistega prvega večera. Tam sva začutila, da midva še obstajava, kljub brisanju noskov, previjanju ritk, vnetim ušeskom … Večinoma so te malenkosti zavzele vsak kotiček najinega dne, na ta večer pa ne. Na ta večer sva bila midva spet samo Staša in Sašo (ne mami in oči).
Otroci so rasli, midva pa sva vedno bolj čutila, da sva na tem večeru toliko prejela, da je čas, da nekaj tudi prispevava. Ne spomnim se, kako sem leta 2019 postala del čudovite skupine za organizacijo večera. Znašla sem se na sestanku s Karmen Peršin, Marino Trost in Špelo Pust. Presenečeno sem opazovala dogajanje. Štiri zelo različne ženske so v ljubezni in medsebojnem poslušanju uspešno dorekle vsako malenkost večera. Kot bi štiri različne vrste cvetlic skupaj tvorile prečudovit šopek. Ko pristopijo še naši moški s svojo praktično, čvrsto naravo, je večer pripravljen.
Zadnja štiri leta sva s Sašom voditelja večera. Zopet velik skok iz cone udobja. Dela z mladimi sva oba vajena. Vodenje večera za odrasle, kjer morava poiskati miren in eleganten del sebe, pa je nekaj povsem drugega. Tudi priprava je drugačna. Za uspešno vodenje se morava čutiti, biti povezana, usklajena, zaupati drug drugemu. Poleg vseh drugih bolj praktičnih vidikov seveda (oblek, pisanje besedila, vaja govora … ) Kljub vsem stiskam in pritiskom prej, greva z večera vedno še bolj povezana in polna ljubezni. Kot da bi se tisti občutki s prvega večera le še povečali in nadgradili. Mislila sva, da sva organizatorja zato, da nekaj dava, v resnici pa trikrat toliko prejmeva. Je to Večer za vaju ali za naju?!
Večer za vaju je edini dogodek Misijona v Trnovem iz leta 2011, ki še živi. Hvaležna sem za neskončne milosti, ki sem, sva, smo jih v vseh teh letih na Večeru že prejeli. Bog je resnično ljubezen (geslo misijona)! In On je v vsakem izmed nas, v nama in z nama!
