Velika noč – izhod
/ Tone Kompare /
Ko je dozorel čas suženjstva v Egiptu, so se Judje začeli pripravljati na izhod. Mojzes je imel precej težav z rojaki, da jih je prepričal in pripravil. Še večje pa s faraonom. Dialog o pogojih je bil sila trd. Mojzes je vztrajal, da Bog določa, kje in kako morajo v puščavi opraviti daritev. Faraon si je to predstavljal na svoj način. Prišlo je tako daleč, da je bil prisiljen pristati na vse Mojzesove pogoje. Doletela ga je strašna nesreča. Bog je vedno močnejši od človeka. Človekova samovolja ne prinaša nič dobrega, samo trpljenje in smrt.
Drugi Mojzes Jezus – je tri leta pripravljal svoj izhod. Rojaki ga večinoma niso podpirali. Celo najožji sodelavci – učenci – so imeli drugačna pričakovanja. Preveč so bili obremenjeni s človeškimi predstavami. Največ težav je imel Juda. Preveč se je ukvarjal s politiko. Tudi prvi papež Peter se mu je uprl. Jezus ga je moral trdo prijeti in ozmerjati. Zebedejeva sinova Jakob in Janez bi že rada sedla na ministrske stolčke v Gospodovem Kraljestvu. Jezus jim je na Veliki četrtek jasno pokazal, da je v njegovi »vladi« največji tisti, ki streže in služi. Zato jim je umil noge. Še več. Ko je pri zadnji večerji, pri prvi nekrvavi maši vzel kruh, ga je razlomil. To je pomenilo njegovo smrt. Rekel je: »To sem jaz. To je moje telo.« Podobno sporočilo je ponovil z vinom v kelihu: »To je moja kri.« Na preprost način je pokazal svojo petkovo zgodbo, ki je za večne čase zapisana in vtisnjena v celotni kozmos.«
Večje ljubezni nima nihče. Največjo ljubezen ima, kdor da življenje za svoje prijatelje in sovražnike. To je bil Jezusov izhod. Velika noč je zmaga nad vsemi faraoni človeške zgodovine in zgodovine vesolja. Velika noč je izhod iz sebičnosti, ki povzroča smrt, v življenje v izobilju. Taka je Božja ponudba. Taka je Božja maša. Ta maša je največji dar človeku, če ga človek doživi in sprejme. Tukaj človek vstopa v nebesa.
Sprašujem se, zakaj imajo mnogi krščeni toliko težav z obiskom nedeljske maše? Morda zato, ker niso poučeni, kaj se pri maši zgodi. Jezus je naročil: »To delajte v moj spomin.« Podaril nam je možnost za naš izhod. Vabi nas, naj zapustimo Egipt. Ponuja nam zmago nad grehom in smrtjo. Če nočemo izhoda, ostajamo v suženjstvu človeške nemoči. Velika noč nam je podarjena zato, da bi jo praznovali vsako nedeljo v letu. Vsak teden nam omogoča izhod. Človeška slabost in nemoč v borbi z grehom in sebičnostjo je premagana, za vedno. Kadar se zaupamo Novemu Mojzesu, napravlja novega človeka, ki mu podarja novo nebo in odpira pot v novo zemljo.
Tak je Božji program za človeka. Lahko ga sprejemamo, moremo pa tudi brezbrižno in neprizadeto ostati zunaj tega sporočila, ki nam ne prinaša nič dobrega. To izkušnjo nam potrjuje naš sedanji svet.