Velika noč v letu bogoslužja
Jezusova procesija bo kmalu končana. Približali so se velikonočni prazniki. Čaka ga le še sodni proces. Besedi procesija in proces sta sinonima. Besedi sta si v sorodu v prvem kolenu. Vse Jezusovo življenje je bilo priprava na sodni proces. Na svet je prišel s tem namenom, da ga svet obsodi. Človek obsoja Boga. V teku svojega javnega delovanja je mnogokrat doživljal odklanjanje, ne sprejemanje, obsojanje. Vedel je, da ima vse, kar je božjega, težave s človeško logiko. »Vaše misli niso moje misli«, pravi Gospod Bog. Za razumevanje Božjega je potrebna Božja milost. Samo s človeško inteligenco in z znanjem tega ne moremo sprejeti, še manj razumeti, ker je potrebna poslušnost veri. Kdor hoče vstopiti v ta čudoviti, resnični in skrivnostni svet, se mora iztrgati iz tega sveta in vstopiti v drugačno logiko.
S Cvetno nedeljo je slovesno vstopil v Jeruzalem. Jeruzalem je bil cilj njegovega romanja. Tudi sodni proces je doživel v Jeruzalemu. V Jeruzalemu je od mrtvih vstal. Jeruzalem je končno podoba našega življenja. V Jeruzalem gremo. Ni pomembno kdaj in s katere lokacije smo krenili. Umrli bomo. Kraj naše smrti bo naš Jeruzalem. Sojeni bomo. Od mrtvih bomo vstali. To velja za ves svet, velja za vse človeštvo. Vsi, ki se rodimo na ta svet v kateri koli zgodovinski dobi, na katerem koli kosu zemlje smo krenili na to pot, vsi imamo isti cilj in enake kriterije pri ocenjevanju uspešnosti našega osebnega romanja. Razlika je v tem, ali roma človek sam ali v skupnosti. Drugi imajo mnogo prednosti. Prvi so mnogo bolj izpostavljeni in negotovi. Lažje se izgubijo.
Veliki teden je zgoščenka krščanskega misterija. V enem tednu se bo v naših cerkvah in v naših mislih odvila skrivnost krščanske vere: »Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, in Tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi«. Dvainpetdeset tednov ima leto, eden je Veliki teden, najpomembnejši. Če ga človek ne doživi, si povzroči veliko škodo. Povprečno človek doživi okrog sedemdeset, osemdeset Velikih tednov. Prvih deset se jih še ne zaveda, ker je še otrok, zadnjih deset jih doživi manj zavestno in doživeto (demenca, bolezen, drugi razlogi). Čas je relativno kratek, zgoščen, a hkrati tako »bogat« z najrazličnejšimi vsebinami, da z lahkoto človeka premami in ga spelje na periferijo, jedra življenja pa ne spozna in ne doživi.
Kako bo z našim osebnim Velikim tednom v letu 2023? Duhovni in materialni sadovi (štirideset dnevnega) postnega časa so takšni, kakršne smo sejali. Pridelek bo temu primeren. V sredo, 5. aprila bo ob 19. uri spokorno bogoslužje, ki pomeni pripravo na velikonočno spoved. Brez spovedi v bistvu ne moremo doživeti Velike noči. Smrt svojim grehom človeku podari vstajenje. Vstop v spovednico (v grob) omogoči novo življenje (vstajenje). Vredno se je potruditi. Spokorno bogoslužje tudi oblikuje človekovo vest in ga pripravlja na spoved, tudi če bo ta kje drugje ali ob drugem času. Ne pozabimo: v velikonočnem času naj vsak kristjan vsaj enkrat prejme sveto obhajilo.
Veliki četrtek nam podarja mašno daritev. To je največji zaklad naše vere. Pri zadnji večerji je Jezus z zgledom pokazal, kaj je temelj kristjanovega poslanstva – služenje. Zato je učencem umil noge. S tem ponižnim in spokornim dejanjem je pokazal, da je prišel na svet, da bi nas umil, da bi nas očistil grehov, ki si jih samo ne moremo odpustiti, niti angeli ne, niti Mati Božja Marija, ampak samo Jezus – po duhovniku. Mašna daritev je največji zaklad človeštva. Velja za neverne, za muslimane, za budiste, za animiste, za vse človeštvo, če še kje v vesolju živijo ljudje. V Trnovem bomo ta veličasten in neprecenljiv dogodek obhajali ob 19. uri. Letošnji prvoobhajanci se nam bodo predstavili. Po evharistiji bo čaščenje in bedenje pri Jezusu, ki bo v zaporu. Po zadnji večerji so ga aretirali in čakali na naslednji dan, da bo izvršen sodni proces.
Veliki petek je dan Jezusove smrti.Zato praznujemo strogi post. Ob 15. uri bomoopravili pobožnost Križevega pota. Zvečer ob 19. uri bodo obredi Velikega petka: pasijon – poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti, slovesne prošnje, čaščenje križa in obhajilo. Po obredih bomo Jezusa prenesli v Božji grob.
Velika sobota je dan, ko Jezus počiva v grobu. Zjutraj ob 7. uri bomo v Božjem grobu izpostavili monštranco z zakritim (umrlim) Jezusom, opravili jutranjo molitev, blagoslovili vodo in ogenj in ga nesli po domovih. Velika zahvala gre vsem, ki omogočite, da blagoslovljeni ogenj pride v domove naših župljanov. Z njim prinesete velikonočni blagoslov. Ob 11. uri bo prvi blagoslov velikonočnih jedi. Ti blagoslovi so zakramentali, niso maša. Blagoslovi bodo še ob 13. uri, ob 14. uri in ob 15. uri. Največji dogodek Velike noči pa bo Velikonočna vigilija ob 19. uri. Začeli bomo s slavjem luči pred cerkvijo in nato z velikonočno hvalnico luči – sveči. Sledila bodo berila o zgodovini odrešenja, ki jih bo okronala velikonočna aleluja, med krstnim in birmanskim bogoslužjem bomo posvetili katehumene – nove kristjane, nato bodo zvonovi naznanili velikonočno evharistijo, prejeli bomo sad odrešenja – sveto obhajilo. Voščili si bomo, da je naša moč veselje v Gospodu, ki je premagal smrt.
Velika noč. Vigilijo Velike sobote bomo pravzaprav zaključili na Veliko noč z velikonočno procesijo ob 7.30. Vstali Jezus se bo prikazal tudi javnosti, zunanjemu svetu in mu sporočil, da je umrl za vsakega človeka. Po procesiji bo slovesna zahvalna velikonočna maša. Velikonočne maše bodo še ob 10. uri, ob 15. uri v Domu Janeza Krstnika, in ob 19. uri v cerkvi. Blagor tistim, ki boste storili vse, da bi letošnji Veliki teden doživeli v celoti – od četrtka do nedelje. Tako boste začutili, kaj se skriva v bistvu naše vere – v velikonočni skrivnosti, ki je tudi odgovor na skrivnost našega človeškega življenja – življenja vsakega izmed nas.
Velikonočno voščilo.
Naj poročila o dogodkih Jezusovih prikazovanj po Veliki noči živijo živo v nas, da nas bodo prenovili. Naj z veseljem in z vero pojemo naše čudovite slovenske velikonočne pesmi, ki so teološko tako bogate in življenjske. Naj naše veselje dobiva vsak dan dovolj spodbude in moči, da se bomo upravičeno imenovali velikonočni kristjani, kar je končno naše življenjsko in misijonsko poslanstvo. Naj nas Velika noč, ki jo obhajamo v letu bogoslužja, poveže s procesijo, ki bo v naslednjem letu doživela podoben in nov razplet. To Vam iz srca želimo in Vam voščimo veselo in blagoslovljeno letošnjo Veliko noč.
