VELIKA SOBOTA – pridiga
Prispeli smo do vrhunca Velikonočne skrivnosti. Velikonočna skrivnost je edina, ki lahko odgovori na vprašanje o smislu našega življenja, ne da bi se morala ustaviti pred trpljenjem in smrtjo, kot se to zgodi filozofiji, znanosti in slehernemu človeškemu odgovoru. Smisel je povzet v 2 Tim 2,11: »Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi živeli. Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi kraljevali.« Smisel dobimo le, če si v veri prilastimo Kristusovo delo, če dejavno vstopimo v njegovo skrivnost in ne ostanemo zunaj kot raztreseni opazovalci.
Filozofi mečejo vernim v obraz tale očitek: »Če Bog lahko premaga bolečino, pa je noče, ni dober. Če jo hoče premagati, vendar je ne more, ni vsemogočen.«
Vstajenje dokazuje, da Bog hoče in zmore premagati bolečino sveta. To je storil v Kristusu in bo storil za vsakega od nas. Prosi nas le to, da mu pustimo svobodno izbiro, kako bo to storil.
Že Platon je želel opravičiti Boga zaradi nereda in zla v svetu, ko je odločno zatrdil: »Bog je nedolžen.« Za to sicer ni našel pravega dokaza. Mi pa imamo dokaz.
Filmske zgodbe ali zgodbe v romanih imajo navadno dve skupini: zgodbe s srečnim in zgodbe z nesrečnim koncem. V glavnem imamo raje prve. Tudi Jezusova zgodba spada med te. Happy end je navadno v zmagoslavju dobrega in plemenitega junaka nad hudobnim. V tem smislu so westerni zgodbe s srečnim koncem. Danes se teh zmag sramujemo. Dobrega nismo poistovetili z dobrim samim ampak z dobrim lastnega rodu in kulture. Sovražnik v človeškem »srečnem koncu« je pogosto umišljen, umetno osovražen, da bi bila zmaga bolj vznemirljiva. V Kristusovem vstajenju pa je zmaga nad resničnim zlom, nad resničnim, univerzalnim sovražnikom vseh: nad grehom in smrtjo. »Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju…«
Naši srečni konci so samo začasni srečni konci. Končno bo imela zadnjo besedo smrt. Tu pa gre za to, da smrt nima več oblasti (Rim 6,9). Kristusovo vstajenje vsebuje odgovor na najbolj univerzalno človeško teženje, da zlo in krivica ne bi imela zadnje besede.
Tone Kompare, župnik