Vloga matere v družini
/ Rafael Arias Villalta /
V teh člankih o svetem Jožefu govorimo o pomembnosti očetove vloge v družini. Vloga matere pa je še pomembnejša. Nobena družba ne more preživeti brez mater, ki otroke spočenjajo, rojevajo in vzgajajo. Družba je skozi stoletja varovala položaj matere. Vse starodavno zakonsko pravo je nastalo, da bi zaščitilo to najstarejšo in najpomembnejšo vlogo: zagotoviti preživetje in skrb za otroke. V krščanstvu je v zakon vključena tudi vloga očeta, ki ne more imeti enake vlogi kot mati. To nam pravi biologija.
Obstaja zgrešen feminizem, ki zagovarja vse kar je žensko, razen materinstva, ki se mu zdi suženjstvo. Toda to ni suženjstvo, temveč zakon narave. Prav tako je „suženjstvo“, da ne moremo leteti kot ptice ali plavati kot ribe. Res je, da ženska z materinstvom nosi težje breme. Posveča mu veliko več svojega življenja, svoje telo in čas. Res je, da je materinstvo breme. Zato se pojavljajo jasne zahteve po pravičnosti, ki vključujejo tudi moške in družbo kot celoto. Mati je bolj nadarjena kot oče v poznavanju vsakega od svojih otrok in njihovih potreb.
Oče je potreben za oblikovanje moških in žensk v družini, vendar je za matere značilno „duhovno materinstvo“: bližina do otrok, intuicija, občutek za potrebe otrok. Ženska ima posebno sposobnost ljubezni, poseben talent za skrb in potrebe drugih v družini. Obstaja še en vidik, zaradi katerega je mati nenadomestljiva: oblikovanje prave ženskosti hčera. Za vzgojo prave ženskosti hčera je najpomembneje, da odraščajo ob ženski, ki to ženskost uteleša. „Krščanski starši so organi svete matere Cerkve, zato morajo biti podoba nesebične in požrtvovalne ljubezni. Krščanski očetje predstavljajo Kristusa, glavo Cerkve. Prizadevati si morajo posnemati njegovo popolnost, delovati z očetovsko avtoriteto ter oblikovati tudi druge člane in jih spodbujati k služenju, ki ga moramo vsi opravljati po glavi Cerkve, Jezusu Kristusu, in drugim članom.“ (Edith Stein).
Kako učinkovito je znal vzgajat oče Karola Wojtyle. Oče iz revne družine, v kateri sta mu umrla dva od treh otrok in tudi žena. Ostala sta le Wojtyla starejši (oče) in Wojtyla mlajši (sin). »Moj duhovniški poklic, je zapisal Wojtyla mlajši, se je prebudil, ko sem videl njegov zgled skladnosti, vzajemnosti in pobožnosti, ko sem ga videl, kako vsak dan na kolenih moli pred podobo Srca Jezusovega.«
Kako učinkovito je znala vzgajati Dolores Albás, mati svetega Jožefmarija Escrivája. Bila je mati iz revne, obubožane družine, ki so ji druga za drugo umrle tri hčere in mož. Svoje otroke je vzgajala na globoko krščanski način, njen nauk pa je prek njenega sina dosegel na milijone ljudi. Kako dobro je španski pesnik Miguel d’Ors zapisal: „Blaženi temni kolobarji pod očmi mater in blagoslovljeni stokajoči hrbti mater, krčne stopinje mater, neprespane noči mater in blagoslovljene matere, matere, matere. Ker je mati kraj odprtih vrat, je biti mati hruška ob cesti, preprosta voda, travnik, drevo brez urnikov, vprašanj ali prepovedi, košček snega, po katerem se stopa. Biti mati je nekaj, kar se nikoli ne konča, kar se zdi kot Bog, tako zelo mati.“
„Jaz matere blagoslavljam z vso poezijo, ki jo zmore moj glas, in želel bi zapisati v angelski slovar: Mati je žena, ki pokaže trpljenju, kako naj nasmeh postane.“