Zgodovinski oris cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem
Najstarejši zapis o bogoslužju v Trnovem je iz 12. aprila 1711, ko so obredi potekali v kapelici pri mostu, podružnici stolne cerkve sv. Nikolaja. Leta 1753 so po načrtu arhitekta Candida Zullianija zgradili prvo cerkev, posvečeno sv. Janezu Krstniku, in ob njej župnišče. V njej je na veliko soboto leta 1833 pesnik France Prešeren srečal Julijo Primic.
Zaradi požara (1800), potresa (1845) in ker je cerkev postala premajhna, so jo porušili ter med letoma 1854–1857 zgradili novo – po načrtih arhitekta Ivana Schoebla. Blagoslovil jo je škof Anton Alojzij Wolf, ki je navzočim podelil enoletni odpustek. V glavni oltar so položili relikvije mučencev Benedikta, Justa, Konkordije in Favstina ter nad oltarno mizo namestili Metzingerjevo oltarno sliko sv. Janeza Krstnika (1755).
Po potresu 1895 so cerkev obnovili po načrtih Raimunda Jeblingerja in ji dali neoromansko podobo z bizantinskimi elementi. Kasneje jo je delno preuredil Jože Plečnik, v notranjosti pa sta slikala impresionista Ivan Grohar in Matej Sternen. Na cerkveni vrt so postavili dve lopi s kipoma Srca Jezusovega in Srca Marijinega (Franc Ksaver Zajec, 1871), ki sta bila prvotno umeščena v niši poškodovanih zvonikov.
V letih 1918–1936 je bil župnik pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki je skupaj s Plečnikom skrbel za prenovo cerkve in okolice. V tem času je nastalo Finžgarjevo priznano literarno delo Makalonca, ki jo je grafično opremil Plečnik.
Župnik Janez Pogačnik je leta 1987 omogočil premestitev Marijine kapele (J. Plečnik) na župnijski vrt, kamor je postavil tudi kip Križanega (Stane Jarm). Leta 1999 je skupaj z arhitektom Jožetom Motohom, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in glavnim restavratorjem Francem Kokaljem vodil celovito obnovo cerkve z okolico. Cerkev so obnovili, jo obogatili s sodobnimi deli slovenskih umetnikov ter na fasado umestili spominske plošče F. Prešernu, F. S. Finžgarju in J. Plečniku, nadškofu Jožetu Pogačniku in Francetu Kralju. V župnišču so uredili Finžgarjevo galerijo.
Sedanji župnik Tone Kompare nadaljuje z novostmi: zgradili so Dom Janeza Krstnika za starejše občane (avtorja: Marjan Ocvirk, Barbara Žižič), posodobili prostore župnišča in postavili večnamenski paviljon Agape (avtorja: Uroš Pust, Lidija Dragišić).
V trnovski župniji je doslej delovalo devetnajst župnikov; njihove doprsne kipe so postavili v stopniščnem preddverju župnišča.
Pomen Jožeta Plečnika za Trnovo in Ljubljano
Arhitekt Jože Plečnik je imel hišo ob južni meji cerkvenega vrta. Pomembno je prispeval k oblikovanju notranjosti cerkve ter k ureditvi prostora pred njo, kamor je vključen manjši park ob Gradaščici. Ta je bil kasneje preurejen v Park slovenskih impresionistov, kjer stojijo biste slikarjev Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Matije Jame in Mateja Sternena. Po njegovih načrtih so zgradili tudi Trnovski most, edinstven v Evropi: zasnovan je kot trg pred cerkvijo, na katerem rastejo breze. Na ograji mostu stoji kip sv. Janeza Krstnika s križem kiparja Nikolaja Pirnata.
Celoten Plečnikov opus v Ljubljani združuje arhitekturo in urbanizem po meri človeka in s svojo izvirnostjo predstavlja pomemben kulturni dosežek za človeštvo, zato je bila večina njegovih del v Ljubljani leta 2021 uvrščena na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine.